"Pred tremi leti sem se prvič udeležila Tadejine vadbe s štirimesečno Lili; predvsem zaradi želje po druženju z mamicami. Ta pogoj je bil takoj izpolnjen, saj sem tam našla super družbo, Tadeja pa je vadbo izpeljala tako nežno in profesionalno obenem, da smo uživali starši in dojenčki. Meseci so minevali in strašno ponosna sem bila, ko se je prvič kotalila, bočno sedela, kobacala, sedela in shodila.

Pravilen gibalni razvoj otroka mi je tako postal še pomembnejši, zato pri drugem otroku nisem niti pomišljala o smotrnosti vadbe. Oliver je na vadbi užival in hitro napredoval, vsak teden je pokazal nekaj novega in sčasoma se je iz nezadovoljnega dojenčka spremenil v nasmejanega, samozavestnega kobacača. Kot da bi prav to potreboval.

Na gibalnici smo se na zanimiv in prijeten način naučili, kako otroku na varen način dovoliti, da razišče svoje meje, okrepi zaupanje vase, postane stabilen v svojem početju in motorično napreduje. Zdaj gledam še ne enoletnika, kako vstane, se maje, išče ravnotežje, ponosno se nasmeje, naredi korakec, se maje še bolj ... Poskusi narediti nov korak, a pade. Ni joka, ni bušk, saj se je lepo ujel na rokice, hitro se pobere in ponovi vajo."

Nastja in Oliver