Kot vzgojiteljica se na podlagi znanj in izkušenj močno zavedam pomembnosti gibanja pri malčkih. Pa vendar sem bila kot novopečena mamica ob vseh dobronamernih nasvetih in različnih mnenj strokovnjakov na začetku precej zmedena.

Nikoli ne bom pozabila besed medicinske sestre v šoli za starše, ki nam je na predavanju na temo gibanja dojenčka in handlinga govorila: »Nič vam ne bom kaj preveč razlagala o pravilnem dvigovanju in nošenju dojenčka - brez skrbi, vsaka mamica ve, kako je treba otroka prijeti!«

No, pa temu le ni čisto tako. Seveda, vsaka mamica zna otroka prijeti tako, da ga ne bo ravno poškodovala, pa vendar mu lahko s pravilnim dvigovanjem, nošenjem in odlaganjem pomagamo, da razvije dobre gibalne vzorce. Vsega tega sem se z veseljem učila na gibalnicah, ki sva jih z Oskarjem začela obiskovati pri njegovih dveh mesecih.

Priznam, da so bile začetne ure v skupini večkrat stresne, saj je Oskar pogosto odreagiral z jokom in ekstenzijskim vzorcem.  Pa vendar smo z doslednostjo in nekaj Tadejine pomoči kmalu prišli do tega, da je začel v gibanju uživati in kaj kmalu samostojno raziskovati prostor.

Vesela sem, da sem se odločila za obiskovanje gibalnic, saj na podlagi znanj, ki sem jih pridobila, veliko bolje opazujem tako svojega otroka kot tudi ostale otroke v vrtcu in jim tako lažje pripravim spodbudno okolje za čim bolj aktiven razvoj.

Urška in Oskar