Sigurno ste že doživeli, da vas popolni neznanci sprašujejo ali je vaš otrok priden. Ustavijo vas na ulici, pogledajo v voziček in ne glede na starost otroka vprašajo: »Je kaj priden?« Kot da bi bil to nekakšen pozdrav ali nujno vprašanje, ki zahteva takojšnje pojasnilo. In kaj odgovorite? Seveda! Zelo je priden! Kako da ne bi bil! No, ampak kaj pa ste pravzaprav mislili s tem? Kaj pa »pridnost« pravzaprav pomeni?

Biti priden je fraza, ki le malo ali skoraj nič ne pove. Ne vemo, kaj naj si predstavljamo pod tem vprašanjem. Saj biti priden pomeni biti takšen, kot ga mi odrasli hočemo, takšen, da nas z ničimer ne bremeni in ne dela težav. Da se prilagodi situaciji, v kateri se nahaja, sprejme omejitve in se pusti voditi. Takšen, da je skoraj neviden?

Mi pa si želimo ubogljivega malčka, s katerim lahko komuniciraš, ki razume vzrok in posledico ter pokaže, kako se počuti. Ki zna vztrajati, ko je to potrebno in se prilagoditi, ko ne gre drugače. Želimo si zdravega in razigranega otroka, ki ve, kako doseči to kar hoče in se postaviti zase. Takšnega, ki bo zrasel v srečnega odraslega in se ne bo pustil zapeljati v nekaj, kar mu ne bo všeč.

Prav tako pa beseda priden tudi otroku ne pomeni nič. Veliko bolj bomo upoštevani, če bomo bolj konkretni. Da bomo poskušali otroku njegovo vedenje opisati z natančnimi izrazi, ki jih bo razumel in čemur bo lahko sledil: »Danes si bil zelo ubogljiv. Upošteval si, kar sem ti naročila. To mi je všeč. Mislim, da se zaradi tega oba boljše počutiva. Kaj praviš?«