Moj prvi stik s Pedokinetiko je bil pri prvi hčerki Zarji. Pred rojstvom svojega otroka nisem nikoli razmišljala o tem, kako se dojenček razvija. Pravzaprav sem imela zelo malo stika z dojenčki. Še največ s Katarino, hčerko od prijateljice. Takrat sem prvič sploh začutila dojenčka tako blizu sebi in to tako fizično, psihično kot tudi čustveno. Rada sem jo prijemala, pač tako po občutku, kakor so mi drugi povedali, da naj jo držim. A sem že takrat občutila, da so nekateri položaji otroku nekako bolj v oporo kot drugi.